Sončni hrib

Tukaj sva kot kup nesreče
in podoba žalosti.
Ptica poje elegijo
in na soncu noč sedi.

Šla bova stran, v boljše čase,
v nove kraje, na nov hrib.
Nihče naju ne bo motil,
saj bo najin ves ta strip.

Najin hrib bo poln smeha,
smejala se bova noč in dan.
In ko jaz se bom utrudil,
tvoj obraz bo nasmejan
in od sonca obsijan.