Zakaj je mnenje o kriptovalutah pogosto negativno?
V povezavi s kriptovalutami se pogosto pojavlja mnenje, da so le "balon" ali prevara
Toda zakaj je to mnenje tako razširjeno?
Najprej si preberite članek iz revije Finance (04.01.2018):
Hudič bo, če si bodo ljudje za bitcoine izposojali
Zakaj pravzaprav je vse tako divje, zakaj tečaji rastejo kot nori in zakaj se kriptoevforija širi kot virus?
Avtor: Jurij Šimac
Čeprav pred kriptovalutami svari čedalje več regulatorjev in finančnikov, se divja rast kriptovalut, žetonov in kovancev nikakor ne umirja. Zdi se, da imajo opozorila celo nasproten učinek: več ko jih je, večja je rast na kriptotrgih. Vse skupaj že nekaj časa meji na norost in največje vprašanje seveda je, kdaj se bo končala – nekako splošno mnenje med finančniki je, ko se bo ustavil pritok novih vlagateljev. Na vprašanje, kdaj to bo, ni mogoče odgovoriti.
Zakaj pravzaprav je vse tako divje, zakaj tečaji rastejo kot nori in zakaj se kriptoevforija širi kot virus? In zakaj v kriptonaložbe vstopajo ljudje, ki nikoli v življenju niso kupili delnice ali točke vzajemnega sklada? Dogajanje na trgu, če nekoliko sklepamo po razpravah, ki potekajo na družabnih omrežjih, kroji približno pet osnovnih dejavnikov.
I) Preprostost. Trgovanje s kriptovalutami je precej preprosto, odpiranje računa na eni izmed kriptomenjalnic je v resnici tako enostavno, kot bi si odpirali račun za elektronsko pošto na Googlu. Tudi razumeti v resnici ni kaj veliko, lahko se pretvarjamo in analiziramo posamezne valute in žetone, a v resnici je vse skupaj velika loterija. Če ta trg primerjamo z delniškim, je precej bolj preprost – nobenega osebnega obiskovanja borznoposredniških hiš, trgovanje poteka vse dni v letu, 24 ur na dan, pa še dobički niso obdavčeni.
II) Vera. Precej ljudi, če sklepamo po objavah na družabnih omrežjih, v resnici verjame v to, da so kriptovalute revolucija, ki bo pometla z zdajšnjim finančnim sistemom. Skratka, da bodo spremenile svet. In verniki, če njihova vera prej seveda ne bo omajana, bodo ob morebitnem poku balona najbrž najbolj nasrkali – ti namreč ne bodo prodali do konca.
III) Zavist. Opazovati prijatelje, ki na pametnih telefonih iz minute v minuto preverjajo, koliko je spet zrasla vrednost njihove kriptonaložbe, je za večino ljudi precej težko. In to je tudi eden izmed razlogov, da se vlagateljstvo v kriptovalute širi kot virus. Ko bo eden izmed prijateljev kriptovalute prinesel v družbo, bo zelo verjetno v nekaj tednih z njimi trgovala že večina družbe. Logično in povsem človeško – težko je križemrok opazovati kolega, ki na kriptotrgu z nekim banalnim vložkom ustvarja precejšnje dobičke.
IV) Strah. S tem je povezan tudi strah. Strah pred tem, da bi zamudili priložnost (FOMO, fear of missing out) obogateti. Ta dejavnik je med ljudmi, če spet sklepamo po razpravah na družabnih omrežjih, zelo močno prisoten.
V) Pohlep. Vlagatelji iz naložb ne izstopajo. Tudi ko so donosi tisoč- ali večodstotni, to ni dovolj. Vedno so namreč lahko še večji, ljudje želijo bogastvo. In vsak zase je najbrž prepričan, da bo prodal takoj, ko se bo pojavilo znamenje, da je balon počil.
Kako daleč gre lahko kriptoveselica? Tržna kapitalizacija vseh kriptovalut in žetonov se v zadnjih dneh suče okoli 700 milijard dolarjev, tržna kapitalizacija desetih kriptožetonov, ki so jih izdala slovenska podjetja, pa okoli 750 milijonov dolarjev. Pozor, gre za povsem novopečene kriptostart-upe, vrednost njihovih žetonov (in ne delnic!) pa presega tržno kapitalizacijo delnic Telekoma Slovenije. Je tudi približno petkrat večja od tržne kapitalizacije delnic Gorenja.
Dokler se ljudje, podobno kot v igralnici, igrajo z razmeroma majhnimi vložki, je največja posledica nenadnih upadov na kriptotrgih najbrž le glavobol. Hudič bo, če si bodo ljudje za naložbe v kriptovalute začeli izposojati denar. Kot nekoč za delnice. V tem primeru se utegne končati precej grdo.
Ta članek je bil objavljen v reviji Finance.
Avtorske pravice pripadajo Časnik Finance, d.o.o.
Menim, da negativno mnenje o kriptovalutah širijo različni mediji, ki z različnimi "lažmi" in "neresnicani" zavajajo javnost.
Precej ljudi, če sklepamo po objavah na družabnih omrežjih, v resnici verjame v to, da so kriptovalute revolucija, ki bo pometla z zdajšnjim finančnim sistemom.
Zdi se mi, da besedna zveza "v resnici verjame" namiguje na to, da kriptovalute niso revolucija.
Kriptovalute so revolucija!!
Če ne bi bile, ne bi imele tržna kapitalizacija $564,959,499,077 (Coinmarketcap).
Mnogo ljudi verjame, da so kriptovalute prevara, saj fizično ne obstajajo. Toda tudi za tradicionalnimi (FIAT) valutami ni veliko več kot le zaupanje v vlado. Todi denarja na bančnem računu ne vidimo fizično, pa ljudje še vedno zaupajo bankam.
Težava FIAT valut je tudi inflacija. Zimbabve je imel leta 2006 več kot 1000% inflacijo.To se pri Bitcoinu ne more zgoditi, saj je omejen na 21 000 000 kovancev. Trenutno obstaja 16 812 725 BTC, ostali pa bodo rudarjeni do leta 2140.
Kakšno pa je vaše mnenje?
