Dan, ko je našel resničnost sveta, je ta dan nedolžnost majhne deklice pokopala globoko v njenem srcu, ki se je začudila prvič, ko je spoznala, da je za preživetje treba biti enakovreden sebičnemu svetu. Morate malo prebiti, da bi živeli življenje.
Sanjala je o popolnem in navdušujočem življenju, vendar je morda življenje bilo nepravično, če bi se v taki mladosti naučila težkih spoznanj, ko se je samo borila samo za razumevanje. Ljudje, ki so se že od otroštva naučile, da se obnašajo v zelo spustnem načinu, so ji povedale, da bo življenje postalo čudovito, kot je ona, ko bo odraščala. Bila je prepričana v lažna čustva sveta, obremenjujoč na majhna ramena, ki sploh niso vedeli, kaj so ljubezen in odnosi.
Bila je prepričana v stvari, ki so jo osupnile in jo omejevale, da bi se zavezale svetu. Nihče ji ni rekel, naj se najprej ljubi in živi življenje, ampak so jo prosili, da je prijazna vsem. Povsod je šla, poskušala je biti najboljša deklica, da bi lahko navdihnila navade, ki so ji ljudje povedali.
Med otrokom je sanjala o tem, da bi postal svet poln skupnosti, kjer bi bili vsi med seboj, ne glede na to, kako se bodo borili, vendar pa majhni spopadi ne bodo vplivali na njihove odnose in bi se radi srečno ves čas počutili.
Ona je poskušala spremeniti svet, imela je upanje, da bo nekega dne ta svet postal tako popoln kot njene sanje, kot popoln kot ljubezen do svoje matere, vendar je bila napačna, ker nekega dne se je to upanje izgubilo večno in to je ostalo globoko brazgotina v njenem umu in srcu; iz katere je bila nočna mora, ki ji nikoli ne more priti.
Ko je med svoje ljubljene videla občutke sovraštva in sebičnosti, je v svojem umu ustvarila strah, da živi življenje. Ni mogla sprejeti resničnosti življenja in s časom je spoznala veliko o življenju in odnosih, ki so ji bile vse za nazaj, in tisti dan je razumela pravi pomen »odraslega«.
Ko je rasla, je spoznala tudi, da pravljice obstajajo, vendar jih moramo drugače razumeti za naše notranje zadovoljstvo. "Nekoč" je resničnost, medtem ko je "srečno kdaj po" mit!
