Prevajanje in RAZUMEVANJE tega autos – ar(k)hein mora zmoči iti v smereh SAMO-POVZROČANJA (TUDI SEBI-POSTAVLJANJA-ZAKONOV, ČE ŽE HOČETE) v smislu, da sami (autos) povzročamo svoje (dobro ali slabo, TO gre skupaj) življenje/način življenja in temu primerno PREVZEMANJA ODGOVOROSTI ZA LE-TO, KAR POČNEMO OZ. SMO VŠPIČILI. Ker je ta politično skupnost (koinonia politike) tisto Najvišje Med in NAD takratnimi Grki (v smislu njihovega načina življenja IN NAČINOV SAMO-RAZUMEVANJA HKRATI!!!), potem je tudi v etičnih kategorijah boj in delovanje, vztrajanje, potegovanje… (gr. agon v neštetih pomenih, ki pa niso zvedljivi na ono »vojna« in kjer ne »gospoduje« Ares!) za to skupnost in njen obstoj NAJVIŠJE.
Poanta, od katere je skorajda vse odvisno pri razumevanju Grkov, Etike in Politike: NI posameznik tisti, ki je Najvišji torej, pač pa je to POLITIČNA skupnost (skupnovanje celo, gr. koinoinein), ki ŠELE OMOGOČA POSAMEZNIKA (kot nekakšna njegova pod-stat/sub-stantio/hypokeimenon)…, v smislu BITI NA NAČIN MESTNO-POLITIČNO ENAKIH (gr. isoi, isonomia…) Torej – in sedaj drugi odločilni ključ za razumevanje Grkov - , ne gre tukaj toliko (kot se zdi iz današnje perspektive) za zadeve v smislu svobode (gr. eleutheria) posameznika (zato smo negirali ono »liberalno« pri uvajanju v ta del teksta o etiki), pač pa veliko bolj v smislu enakosti (gr.isonomia).
In še, ker doslej rečeno še ne zadošča: temu isonomia – to je temeljni položaj (gr. heksis) Grkov kot političnih živali v njihovi koinonia politike - NE DAJE »VSEBINO« ONO NOMOS (kot v primeru Rima, denimo z Lex, kot bomo videli v nadaljevanjih), PAČ PA KOINONIA POLITIKE, KI JE NEKAKŠEN PRED IN POST-NOMOS HKRATI. POZOR. NEPISANI NOMOS JE TO – IN RAVNO V TEJ NEPISANOSTI – IN CELO NE-ZAPISLJIVOSTI (več o tem rečemo v nadaljevankah) - NI VSEBOVANO SAMO ONO POLITIKA IN SMRTNIKOVO DELOVANJE, TUKAJ JE VSAJ ŠE ONO, KAR ŠE ZMERAJ »IŠČEMO« IN JE IZGUBLJENO/POZABLJENO: ETIKA.
Znotraj političnega življenja (v »njegovih« pogojih) je torej v prvi vrsti koncept ISONOMIJE, ki je tisto, kar šele omogoča tudi nekaj takega, kot je demokracija… Ko Grki tako govorijo o svoji POLITIČNI skupnosti (koinonia politike), bodo VENOMER govorili s ponosom v isti sapi tudi o autos-arkhein, o isonomiji, a tudi o nečem takšnem kot je EUnomija (tudi eupraxia…, a to je že delno druga štorija).
To slednje je NOMINALNO (jezikovno…) sicer seveda nekaj takega, kot je to »najboljši zakon« (če razumemo po Rimsko, na zahodu pa smo – tudi po načinu življenja – v temelju »Rimljani« in bi se bilo dobro tega zavedati ter to upoštevati!), dejansko pa bolj gre pri tem za nekaj takega, kot je EUpoliteia (čeravno – kolikor je nam znano - tega nikoli točno tako ne poimenujejo) ali že poprej omenjena EUpraxia... (ker gre za preveč specialistične reči in odtenke, se jim tukaj odrečemo, ob priliki pa se nemara še vrnemo na mesto zločina).
Naj bo tako ali drugače, odločilno pri tem, kar skušamo ubesedovati v tem delu o »običajih, navadah in povzročanju«, je potem takem torej POLITIČNI NAČIN ŽIVLJENJA, ki se »pojavi« kot tisto, kar BISTVENO PRESEGA – REDEFINIRA, PREKRAJA, ZAMEJUJE… - DRUŽINO (OIKOS) IN HKRATI TUDI ONO ETHNOS (TOREJ KRVNA SORODSTVA, S TEM PA TUDI LOGIKO VASI IN ŠE MARSIKAJ DRUGEGA IN DRUGAČNEGA – POZNEJE/DANES ONO NARODNJAŠKO…, denimo).
Tako se pripeti nekaj sila zanimivega in za druga okolja – s stališča načina življenja torej DRUGE načine življenja – nepredstavljivega, naravnost povsem «nemogočega«. Tukaj, pri Grkih je tako tudi majhna – po velikosti (absolutno: število prebivalstva, hiš, površine…) vasica lahko po način u življenja POLITIČNA SKUPNOST, SAJ V NJEJ NE DOMINIRA DUH VASI/ETHNOSA V SMISLU KRVNIH ALI KAKŠNIH DRUGIH KLANOVSKIH… sorodstev (tudi krvničke se ne prešteva ravno pogosto…).
Tu, v tem POLITIČNO nekje je torej locirano, nenazadnje, tudi ono »kemija« - tako se danes govori o teh položajih in za to smo to tukaj tako zapisali -, tu so one sicer neobstoječe povezave med etiko in politiko, ki je ODLOČILNA ZA OBOJE, in sicer v temle pomenu: TAKO JE POLITIKA ODLOČILNA ZA ETIKO (pelje v smeri enakosti, ki »transcendira« družinsko, vaško in oikos, ki zmeraj učinkuje po logiki Fotra in Vertikale!) kot tudi Etika JE odločilna za politiko… Saj ne moreš na ravni majhnega – seveda tudi tradicionalnega, konzervativnega…, o tem smo govorili v prejšnjih prispevkih – mesta, politično delovati, če hkrati ne deluješ etično in torej po vsakomur razumljivih običajih…
V zvezi s tem kaže razumeti vsaj še nekaj, kar levičarjem NIKOLI ne more niti zaiti v bučo, in sicer iz preprostega razloga, ker so družbena bitja in ne politične živali. Politika NI REVOLUCIONARNA STVAR/REČ/DRŽA – KAJ ŠELE, DA BI BILA PROJEKT, PODJEM, PODJETJE… - IN NE TERJA REVOLUCIJ, PREKUCNIJ. POLITIKA TERJA POSEBNO POLITIČNO »UREDITEV« (TO JE »POLITEIA«, tudi pri Platonu) IN POLITIČNI NAČIN ŽIVLJENJA, KI SE JE - KOT VSE KAŽE »SLUČAJNO« – BIL PRIPETIL GRKOM…
Ali PA SO SI GA INVENTIRALI…?! O TEM ZADNJEM – to je v bistvu neke vrste celo »eshatološko vprašanje«, v katerega se ne bodemo tukaj zapodili – pa se lahko odločate po svoje. Lahko vas vsaj informiramo, da v špecialistični literaturi o teh tematikah obstajajo pristaši enih in drugih utemeljitev in da eni in drugi to tudi počno: utemeljujejo zadeve namreč za nazaj in po svoje.
Tukaj se ne bomo s tem seveda ubadali. Le hoteli smo vam ob tej priliki reči, da so navade in običaji, da so rituali in celo verske strukturacije, drže… – da ne govorimo o Grški mitologiji, in sicer vse tja do Homerja in dlje – tisto, kar so temeljni gradniki Grškega načina življenja… Etika je v tem IN PREDVSEM – MESTOMA CELO IZKLJUČNO – V TEM okolju doma. Posebej takrat to velja, ko politika »pride zraven«… in ko oboje - etika in politika - začneta POVZROČATI (ar(k)hein) to, kar za nazaj imenujemo GRŠKI NAČINI ŽIVLJENJA, KI ŠE KAKO IMA OPRAVKA S TISTIM AUTOS-AR(K)HEIN IN NADVSE Z MESTOM TOREJ DOBREGA POLITIČNEGA ŽIVLJENJA.
Gre, skratka, za posebni način življenja, ki pa si ga nešteti drugi zaenkrat še niso omislili oz. jih pri njih sploh ne morete najti. So pač – tako ali drugače - izmeščeni in iztirjeni, bodejo najprej morali iznajdi mesto in se v njem. Utiriti. Bogi neskončneži v. Iztirjenosti, bi lahko dejali.
Morda pa bi se v zvezi s tem dalo nekaj narediti v prihodnje. Recimo, da na Jadru upamo in delujemo prav v tej »utopistični« smeri…, Viji pa si lahko mislite in zamislite, kar hočete…, jadralci bomo še zmeraj mislili nekako tako, kot je to v približku tukaj skicirano. Doslej. Drugo pa itak pride za tem.
(Po tem prispevku se bomo za par dni ustavili, v pavzi pa se lotili odgovarjanja na vprašanja Damjana Pirca o »vzgoji otroka«… Zdi se nam, da to sodi zraven, saj bomo s tem odprli vprašanja onega Paideia, posredno pa tudi Politeia, kajti to dvoje je pri Grkih zelo ozko povezano, in sicer celo na način sedanjosti in prihodnosti… Tisti, ki ne premorejo ono Paideia – so brez prihodnosti oz. se jim ta kaže kot GROŽNJA. Točno to je tisto, v čemer smo nebogljeno odložena družbena bitja poznega družbljenja brez resne možnosti prihodnosti. Zato tako intenzivno natepavamo Prihodnjenja in životarimo strašno luštkane. Obljube. Bogi, bogi.)